Podpisani posamezniki in organizacije pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.
Podpisani posamezniki in organizacije pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.
Alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev.
Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogroža prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje.
Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni.
Po Ustavi Republike Slovenije za naše zdravo življenjsko okolje skrbi država, zato mora vlada nemudoma začeti izpolnjevati svojo dolžnost in preprečiti podnebno katastrofo.
Republika Slovenija se je k ukrepanju zavezala s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma. Prioriteta Vlade RS mora biti pospešen prehod na brezogljično družbo.
Ker Vlada RS prav zdaj sprejema ključne odločitve glede naše podnebne prihodnosti, pričakujemo, da se bo odzvala odločno in z zavezujočim načrtom ukrepanja, ki nam bo omogočil dolgoročni obstoj.
Podnebje, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje, je nedvomni sestavni del pravice do zdravega okolja. Država je dolžna to pravico izpolnjevati v skladu s sprejetimi zakoni in mednarodnimi dogovori.
Prekomerna raba naravnih virov in kurjenje fosilnih goriv, ki poganjata naš razvoj, sta povzročila, da se je prej tisočletja stabilno zemeljsko podnebje začelo spreminjati. Posledica tega je pregrevanje Zemlje, ki povzroča naravne ujme velikih razsežnosti in škodo za ljudi in gospodarstvo, izumiranje vrst, negativne vplive na zdravje ljudi ter potrebo po razseljevanju ljudi. Nedavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C je zadnje v vrsti opozoril znanstvene skupnosti, da se čas za ukrepanje izteka. Poročilo kot še varno mejo opredeljuje omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. To je tudi cilj, h kateremu se je s Pariškim sporazumom zavezala mednarodna skupnost.
Slovenija se ogreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar se kaže v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih. Že je zaznana večja smrtnost med starejšimi v času vročinskih valov, med najbolj ranljivimi so tudi otroci, večjim zdravstvenim tveganjem so izpostavljeni delavci. Naravne nesreče ogrožajo življenje in zdravje ljudi, pa tudi pridelek in premoženje, v bodoče pa bodo še pogostejše in še bolj intenzivne.
Ker se v Sloveniji prav zdaj določajo cilji in ukrepi, ki bodo vplivali na naš bodoči obstoj, smo stopili skupaj, da pozovemo Vlado RS, naj stori vse, kar je potrebno, da preprečimo katastrofalne posledice podnebnih sprememb.
Država skrbi za zdravo življenjsko okolje, ki je ustavna pravica vsakogar (72. člen Ustave RS). Podnebje, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje, je nedvomno sestavni del te pravice. Država je dolžna to pravico izpolnjevati v skladu s sprejetimi zakoni in mednarodnimi dogovori.
Slovenija se je v mednarodni skupnosti zavezala k ciljem trajnostnega razvoja (Agenda 2030), med katerimi je tudi zaveza k sprejemu nujnih ukrepov v boju s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami. Pariški sporazum je eden v seriji dogovorov, ki so jih za ta namen sklenile države pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, vendar prvi, ki govori o konkretnem cilju, tj. ohranitev dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2°C, s prizadevanjem omejitve na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. K varstvu temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, do ustrezne hrane – varstvo pred lakoto, do pitne vode, do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, ter varstvu ranljivih skupin prebivalstva, kot so otroci in invalidi, se je Slovenija zavezala tudi s številnimi drugimi mednarodnimi konvencijami.
Kot članica EU se je Slovenija glede okoljske politike zavezala k upoštevanju razpoložljivih znanstvenih podatkov. Zadnje posebno znanstveno poročilo Medvladne skupine za podnebne spremembe (IPPC) je ocenilo kot točko pregrevanja, do katere kot človeštvo predvidoma še lahko obvladujemo nastale posledice, na 1,5°C. Po tej točki pa se tveganja v zvezi z obstojem in ohranjanjem nekaterih ključnih zemeljskih ekosistemov bistveno povečajo.
Ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja lahko državljani uveljavljamo na podlagi 14. člena Zakona o varstvu okolja. Po tem določilu imamo kot posamezniki, društva in organizacije pravico zahtevati, da se ustavi okolju škodljivo ravnanje, med drugim tudi, če povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, čezmerno obremenitev okolja ali če je izkazana velika verjetnost, da bi do takih posledic prišlo. Tudi po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ima vsakdo pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravo kot škodljivo ravnanje enako obravnava dejanje, kakor tudi opustitev. Slovenija ne ukrepa s potrebno ambicioznostjo in hitrostjo. Opustila je svojo dolžno skrbnost.
Smo skupina organizacij in posameznikov, ki se zaveda, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu preživetju. Če je stanje tako kritično, da države in lokalne skupnosti po vsem svetu razglašajo podnebno krizo in ukrepe, zakaj se Slovenija obotavlja? Podpisnike povezuje pričakovanje, da je ukrepanje nujno in da je nujno zdaj – dokler še lahko preprečimo neobvladljive posledice.
Do tega trenutka je poziv podpisalo
